Izhodišča
razpis zahteva, da je potrebno sofinancerju sončnih elektrarn (MOPE) tudi pogodbo o skupnostni samooskrbi. To je torej obveza za vse partnerje vključene v konzorcij, sicer pomeni to kršitev razpisa.
Priprava razpisa ni tako enostavna, saj bi v osnovi naj bile koristi in denarni tok v obeh smereh (od naročnika do dobavitelja in obratno), napačna opredelitev tveganj in denarnega toka pa bi lahko računsko sodišče razumelo, da ne gre za javno naročniško razmerje na osnovi ZJN, temveč, da ima model elemente javno zasebnega partnerstva, ki ga je potrebno voditi po ZJZP.
Preverili smo trg in ugotavljamo, da so nekateri dobavitelji (prodajalci) energije na tem področju že razvili prodajne produkte, to so: GEN-I, Suncontract, ECE oz. Energija Plus (skupina HSE). Dva izmed njih (Suncontract in ECE) sta tudi ena izmed izvajalcev sončnih elektrarn in so podali osnovne informacije v strokovnem dialogu, kar povzemamo v nadaljevanju.
Okvirna sta poznana dva modela:
Pavšalna prodajna in odkupna letna cena (produkt razvija ECE)
Model odlikuje enostavnost. Obračun je na mesečni ali letni ravni.
Za vsak objekt se opredeli kakšen delež (v %) skupnostne proizvodnje pridobi posamezen projekt. Če je v tistem trenutku na voljo energija se razdeli med člane skupnosti. Če je proizvedene energije več jo prevzame dobavitelj in jo pravilima plača po odkupni tarifi (predvidoma okoli 55 EUR/MWh). Če pa je lastne energije premalo, jo dobavitelj proda po sicer pa stranka dobi energijo po prodajni tarifi (predvidoma okoli 120 EUR). Tu ni pomembno ali se energija prodaja zjutraj ali po popoldan, poleti ali pozimi. Cena prevzema viškov in dobave razlike je vedno fiksna.
Dinamična cena (produkt razvija Suncontract)
Model je nekoliko bolj zapleten in mora biti s strani ponudnika informacijsko podprt.
Osnovna za obračun je tu tržna borzna cena, ki je javno objavljena (npr. https://www.bsp-southpool.com/rezultati-trgovanja-slovenija.html) in so znani podatki tudi za en dan naprej za vsakih 15 minut kdaj bo kakšna cena.
Tu algoritem vsakih 15 preverja proizvodnjo in poraba energije in se s sončnimi elektrarnami proizvedena energija porazdeli na merilno mesto, kjer je poraba.
Izhodišča za izračun je torej borzen cena, dobavitelji pa tej ceni dodajo svojo nadgradnjo za zakup, trgovanje, tveganje… Dobavitelji torej s svojim informacijskim sistemom za vsakih 15 minut izračunavajo ceno (ta podatek je javen in dostopen tudi stranki). Tu je zelo pomembno kdaj se elektrika proizvaja in kdaj porablja, saj je npr. borzna cena v sredo 16. 4. ob 14 uri okoli 5 EUR/MWh, zjutraj ob 7 uri pa okoli 120 EUR/MWh.
jutranja cena 12. 11. je bila okoli 150 EUR/MWh, ob 12 uri pa je bila okoli 80 EUR.
(do 1.10.2025 je bil urni obračun, od 1.10.2025 naprej pa je 15 minutni obračun.)
Kratka evalvacija modelov kaže,
da je prvi model enostaven in porabnik s svojim trenutnim ravnanjem (energetskim upravljanjem) ne more vplivati na ceno energije,
da je drugi model informacijsko bistveno bolj zahteven, omogoč
Ker je pri prvem modelu več tveganja za dobavitelja se pričakuje, da bo cena gledano na skupnem letnem nivoju nekoliko višja, kot pri drugem modelu, kjer dobavitelj ne prevzema toliko tveganja (velja borzna cena). Se pa pričakuje, da bo dobavitelj ime interes tudi upravljanja z energijo (npr. izklop ko je cena negativna), večino koristi dobrega upravljanja pa rezultira v nižjo ceno za odjemalca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar